O islandskem konju
Islandski konj je zdrav, trpežen in zanesljiv konj z lažjim in skladno zgrajenim atletskim, močnim in prožnim telesom ter izjemnim značajem. Čeprav ga uspešno uporabljajo tudi v druge namene: pastirski, tovorni in vlečni konj, govorimo v prvi vrsti o športno rekreativnem jahalnem konju.
Njihova matična domovina je prelepa Islandija. O islandskem konju je pomembno vedeti, da ga 1000 let selektivno vzrejajo v visoko temperamentnega potovalnega konja s prirojeno željo po teku in konja, ki je vedno pripravljen dati vse od sebe. S takšnim samozavestnežem je včasih težko ravnati, zato islandec po naravi nikakor ni konj za otroke in neizkušene jahače, kakor nepoznavalci pogosto narobe mislijo! Islandskega konja sicer temu lahko priučimo, nikakor pa ni tak po naravi!
Čeprav so islandski konji relativno majhni (130 do 145 cm, lahko tudi do 155 cm - merjeno s palico na najvišji točki vihra in tehtajo med 300 in 400 kg), je popolnoma zmotno misliti, da so primerni le za ježo otrok. Sploh ne! Ena izmed najpomembnejših telesnih značilnosti islandskega konja, poleg vzdržljivosti, je, da je sposoben zlahka nesti 1/3 svoje teže (na kilogram teže prekaša v moči večino ostalih konjskih pasem za 1,6 krat!).
Islandski konji so iznajdljivi in bistri, da v prehrambno skrajno skromnih in klimatsko trdih razmerah lahko preživijo. Njihove kosti so izjemno kompaktne in goste. Živijo v čredah na prostem.
Trenirati se jih začne šele po četrtem letu starosti. Dosežejo visoko starost od 35 do 40 let, večinoma jih lahko jahamo celo do 30. leta starosti.
Pa ne samo to - islandski konj daje mnogo mnogo več; Ti konji so edinstveni zaradi svojih petih hodov, od katerih ima predvsem tölt neprecenljivo praktično vrednost: tölt je za jahača izjemno udoben in tudi hiter hod, v katerem lagodno preči pokrajino čez drn in strn. Pri tem značilnem mehkem hodu je zaporedje gibanja nog: leva zadnja, leva sprednja, desna zadnja in nazadnje desna sprednja - tako kot pri hoji, vendar v izraziti akciji in v mnogo hitrejšem tempu. Islandski konji so štiri ali pet hodni. Pethodni konji: korakajo, kasajo, töltajo, galopirajo in pasajo. Pas, ki ga imenujemo tudi tekmovalni hod ali leteči pas, je hod, v katerem tekmovalni konji dosežejo visoko hitrost 50 km/h in med tem noge premikajo tako hitro, da so videti kot senca.
Jahači in rejci se pomerjajo na le za islandske konje prirejenih tekmah, na katerih ocenjujejo skladnost jahača in konja v vseh hodih, akcijo pri hodih, hitrost… Videti jahalni par v lebdeči popolnosti gibanja v letečem pasu je prizor, ki ga lahko podpišemo le s -»plemenitost«!
Način jahanja islandskih konj je svoja kategorija oziroma tehnika jahanja (kakor je, recimo, svoja kategorija western jahanje), ki se je moramo dodatno naučiti. O šolah islandskega jahanja pri nas se lahko poučite pri Društvu rejcev islandskih konj Slovenije.
Res je, da z islandskim konjem ne boste blesteli pri preskakovanju ovir, pa tudi v dresuri in drugih tekmovalnih kategorijah, v katerih se merijo »veliki« konji, ne, blesteli pa boste pri dolgih ježah po divjem, ki zahtevajo vzdržljivega, samozavestnega, zanesljivega, kooperativnega konja z neverjetno orientacijo, za katerega je gibanje v naravi nekaj vsakdanjega in ki ga šumi, podobe in vonjave na prostem le malo vznemirjajo in plašijo. Islandski konj je plemenita žival, ki pa mora seveda sovpadati z vašim načinom življenja. Seveda pa islandski konj zmore vse - s pravilnim treningom ga lahko priučimo lepega dresurnega gibanja, preskakovanja ovir (tudi do 80 cm) ali kakšne druge discipline.
V Evropi imamo 160.000 islandskih konj. Islandija ima kar 80.000 konj, nadaljnjih 80.000 živi drugod po Evropi, od tega največ (50.000) v Nemčiji. V Sloveniji je okrog 500 islandskih konj, toda zagotovo bodo s svojo podobo, značajem, udobnim töltom in prestižnim letečim pasom osvojili še marsikaterega slovenskega ljubitelja konj!
International Federation of Icelandic Horse Associations
FEIF is bringing people together in their passion for the Icelandic horse.
FEIF is the International Federation of Icelandic Horse Associations, representing
Icelandic Horse associations in 19 countries. It offers practical information about
the international work within FEIF: meeting invitations and minutes, WorldRanking,
World Championships, Youth Cup, Youth Camp, names and addresses of FEIF officials,
sport and breeding rules for free downloading and links to the web sites of the FEIF
member countries.
One of the missions of FEIF is to focus on horse welfare – and one of our goals is to put the welfare of the horse first in everything we do.
The responsibility for the welfare of the horse lies, without any doubt, with the rider of the horse. It is for all riders a lifelong activity to be educated and learn about all relevant aspects of horse riding and handling in order to manage the horse in the best possible way.
The responsibility of the trainers and instructors is to help and educate the rider so that horses are not injured and that the correct equipment is used properly and that wrong equipment is not used.
The responsibility of the organisers of sport, breeding and gæđingakeppni events is to secure, that all relevant precautions are taken to avoid injuries of the horse, and that the necessary consequences are implemented if an injury on a horse is discovered.
The responsibility of the judges is to look upon it that riders take horse welfare serious and to implement the relevant consequences (e.g. warning, disqualification with or without publishing on the FEIF website). Sometimes it can be a though job for judges to decide whether a warning should be given or not and what the consequences should be – but this is a part of the duty of a judge and we all expect that the judges take their responsibility very seriously – and, therefore, we are also obliged to support the judges in their job.
Finally our individual responsibility is is to adhere to the current rules but also to use our “common sense”, and to show proper horsemanship.
Visit FEIF web site!
