Prvo ljudstvo, ki se je pred več kot tisoč leti naselilo na Islandiji je s seboj pripeljalo le izbrane, prvovrstne konje. Težki življenjski pogoji na Islandiji so ves ta čas pomebno vplivali na razvoj in naravno selekcijo konj. V zadnjem stoletju pa se je človek začel vse bolj vpletati v ta proces in pojavila se je selektivna reja islandskih konj. Ob tem so nastajale številne organizacije in društva, katerim skupni cilj je bila reja prvovrstnih in vsestransko uporabnih konj.

Posledica tega je bila vzpostavitev skupnega registra islandskih konj, ki ga danes poznamo pod imenom WordFengur - uradni svetovni register islandskih konj. Evidentiranje plemenskih živali lahko tako sledimo za več kot 50 let v preteklost, kar je svojevrsten primer v konjeniškem svetu.

DRIKS je v letu 2006 z islandskim Združenjem za kmetijstvo (Bændasamtök Íslands), ki je nosilec registra, podpisal pogodbo o sodelovanju. Društvo tako svojim članom omogoča brezplačen dostop do registra, hkrati pa je društvu omogočeno, da lahko samostojno vpisuje   slovenska žrebeta, plemenske živali in športne konje v svetovni register. Vpisovanje teh živali v register opravlja Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev (Inštitut), ki je pooblaščen s strani DRIKS-a. Z vpisom konj pridobi mednarodno veljavno FEIF ID številko, s čimer izkazuje čistost pasme oziroma sledljivost prednikom vse do Islandije. Številka je pomebna tudi za vse športne konje, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, saj brez nje udeležba na tekmovanjih (z letom 2009) ne bo več mogoča.

​

Rejski cilj je kakovost

V zadnjih letih Islandija pri domači reji konja v ospredje postavlja predvsem kakovost; rejski cilj je vzgojiti lahkotne islandske konje s poudarkom na moči, prožnosti in mišičastem telesu. Postava naj bi omogočala izjemne hode in naravno dobro držo glave ter odražala druge vidike, ki so splošno sprejeti kot estetski. Zaradi tesnejšega sodelovanja med Islandijo in Mednarodno zvezo za islandske konje (FEIF) je nastal večji pretok strokovnega znanja in kot posledica tega skupni rejski pravilnik za islandske konje FIZO, ki vzpostavlja enotni sistem ocenjevanja za vse plemenske živali te pasme. Dobra rejska ocena žrebca je seveda pogoj za pridobitev pripustne licence, medtem ko za pripust kobile ni posebnih omejitev. Samo žrebeta, čigar oče ima veljaven pripustni list, so lahko vpisana v svetovni register WorldFengur!

​

Izvajanje rejskega programa v Sloveniji

DRIKS skupaj z Inštitutom skrbi za informiranje rejcev islandskih konj, za dosledno upoštevanje rejskih ciljev in za izvajajnje rejskega programa, ki temelji na veljavnih mednarodnih usmeritvah FEIF.